hard ro(ck)mantics

presneti polyvore, tolko mam za delat, pa se rajši ubadam s tem, kaj bi oblekla h usnjenim hlačam, če bi jih imela... :)

vprašanja, ki jih piše življenje.

2 stvari sta v zadnjih dneh še posebej pritegnili mojo pozornost:

1.) deklice, na oko najverjetneje srednješolke, ki pri -2 °C nosijon kratke bundice, ki jih moja malenkost označuje za prehodne. nekatere so usnjene, nekatere iz blaga, pri nobenih pa mi ni čisto jasno, kakšno čudežno moč gretja imajo. kdorkoli?

2.) v čem je pravzaprav bistvo avtomobilskih nalepk "baby on board"? ali bi moral človek zaradi njih voziti varneje? ali ni to že a priori neka osnovna naloga/dolžnost voznika? ali to pomeni, da je življenje dojenčka bolj dragoceno? da so ljudje za volanom sicer lahko malo površni in neprevidni na cesti, ampak bohnedaj tako vozit za ponosnim lastnikom nalepke? kdorkoli II?

pa smo v 2010!

nisem človek, ki bi se posluževal nekih blaznih zaobljub ob izteku starega leta. izjemoma sem 31. 12. 2009 sprejela sklep, da bom v roku 3 mesecev poskusila napraviti špago (em, tisto z nogami, ne tisto iz konoplje :)). zakaj? zato, ker se baje da!

in ko je že ravno govora o zaobljubah, pojdimo še k njeni besedni sorodnici, obljubi. z veseljem vas vabim na ogled bloga http://www.kroglakroglica.com/, kjer blogerka n. z nami deli njene sladkorčke. da ne bo pomote: govora je o nakitu iz fimo mase in perlic, ampak čednim izdelkom pisanih barv in okroglih oblik pač paše vzdevek bonbončki. ja!

livigno

- pravljična podolgovata vasica skrita med hribi
- prostrane bele planjave - snega za izvoz
- škripanje skibuck na snegu
- sem že omenila sneg?
- testiranje smučarskih sposobnosti z novo čelado - sedi, 5!
- kupovanje parfumov pri -25°C in kljub temperaturi pešačenje nazaj v apartma
- ogrevana tla v kopalnici, ki vas ljubim, ogrevana tla v kopalnici
- hočem nazaj na dopust!!!

THE Ugg Boots

tile šolenci so mi bili sprva obupno grdi, potem pa sem napravila usodno napako in jih nataknila na eno izmed svojih prelestnih nožic. ta vonj in ta mehkoba! ok, šalo na stran, res so ultraudobni, od njihovega nakupa me loči le cena :)

diskretni namigi, česa NE početi na avtobusu:

- jesti sendviča s poli salamo. ja, saj je dober, ampak ne na zatohlem in rukajočem avtobusu.

- z mobilnim telefonom na ves glas predvajati cece itd. in tukaj še ne morem dodati, da je sicer ta muzika meni všečna :D (no, šalo na stran, gre za posiljevanje ljudi z bilokatero glasbo.)

- če si stara mamca vzdihovati in jadikovati (po možnosti o nevzgojeni mladini) pred 3. stolom na desni strani, na katerem sedi neka mladež, ko pa je nekaj metrov stran posajen še vsaj en prosti stol.

- če si mladež zadesti 2 sedeža s tem, da na enega posadič velecenjeno zadnjico, na drugega pa njeno veličanstvo: torbo. relvica je že tako zgulena, da ji nekaj minut na tleh gotovo ne bo škodilo.

- če si stara mamca zašprintat na avtobus, da boš ja prva, potem pa se celo večnost motovilit okoli šoferja, ker pravzaprav težko hodiš pa še urbane ne najdeš. drastično zmanjša pretočnost avtobusa.

- če si mladež svinjati preostalih stolov s svojimi pozerskimi in umazanimi supergami. enkrat bi morala takemu vezalke na supergah skupaj zavezat :)

- najbolj pa odsvetujem sedenje za sedežih pri prehodu in nonšalantno buljenje čez okno, ko se avtobus napolni kot pločevinka s sardelami. da se ja ne bo kdo usedel zraven.

blazno pomembno opažanje

jesen se nadaljuje s prvim pečenim kostanjem letos in ko že n-tič poslušam you're so vain (naslov pesmi popolnoma naključen :)) me prešine, da se še nisem dovolj považila, da nimam več izpitov! takšnih čisto faksovskih, seveda, življenjskih bo takoalitako najbrž še mnogo. /jazst zavzdihne...