dirndl über alles!

z dečkom sva med prazniki na hitro skočila do münchna. oz. minkna, po naše. kar tako, pogledat nemške lučke, v šoping, na pivce. ker nisem ravno talent za dolge objave, vam za novo leto podarjam nekaj utrinkov (a ne, kok sem jst dobra :)):

1.) multinacionalnost

na angleško zastavljeno vprašanje, če veljajo za popust v deutsches museum tudi slovenske študentske izkaznice, ker mednarodnih pač nisva imela, dekle pogleda najprej izkaznici, nato naju in reče: "pa šta da kažem: ču te propustiti ali ne?"

2.) wc

v biergartnu na wc-ju moja malenkost suvereno želi odkorakati skozi desna vrata, ko za sabo zasliši: "mädchen, mädchen!" misleč, da so toalete za plačat se obrne in le opazi, da je hotela na moški wc. po nesreči, prisežem... :)

3.) odvisnost

dan, moje ime je bablz in sem body shop odvisnik. tole pa je že na meji skrajnosti! primer: nisem se mogla odločit med breskovim in granatnojabolčnim maslom za telo. pa sem vzela oba. pa še magovega za zraven. (in dečko me je pri tem še spodbujal!!!)

4.) erotika

v sex shopu je na vhodu stal varnostnik, ki me je dejansko vprašal po starosti! in kaj naredim? pozabim, koliko sem stara in že rečem, da sem "einundzwan... (malo morgen!) em, vierundzwanzig!" sicer se je le nasmejal in me spustil naprej, a v njegovem pogledu sem strokovno prebrala: no da vidimo, kako se bo tu not znašla 16-letnica. :)

5.) bratwurst

na železniški postaji imajo odlične klobasice! še kar ne prebolim dejstva, da sem bila preveč sita za svojo porcijo. (in tudi tega ne, da sva tolikokrat raje jedla v mcdonald'su. ampak zato je kriva njihova nagradna igra, kjer sva skoraj, SKORAJ zadela laptop. ah ja...)

6.) starbucks

če ima mesto tele kavice, bom gotovo vsaj 2x dnevno tam. nisem jaz kriva, če pa imajo poleg kave še ultradobre čokoladno-karamelne rjavčke (op.a.: brownies), mafine (op.a.: muffins), mangovo-pasijonkine ledene napitke... mljask!!!

7.) nemščina

včasih sem jo imela za grd jezik. danes mi je všeč. in nadvse žal mi je, da po 11 letih učenja komaj znam kaj povedati. zato sem preveč ponosna nase, če se za številko adidask (ki jih je sicer zmanjkalo, ampak upamje umre zadnje) zmenim po njihovo. in me oni dejansko razumejo :)

8.) diskretna okrašenost s preprostimi lučkami, ki deluje uglajeno-pravljično. mraz. veliko hoje. popevanje schnappi, das kleine krokodil sredi centra. mraz. čudivita gotska mestna hiša. srhljivo prazne ulice, a nabiti polni nakupovalni centri v središču mesta. mraz. in sumljivo preveč trgovin z dirndli.

malo mešano na žaru ali kam je izginil tir št. 2?

1.) praznično razpoloženje zadnjih dni (službene zabave, rojstni dnevi, babji žuri) me je držalo pokonci, da nisem padla v globoko depresijo zaradi pomanjkanja snega. zadnjih par let že prosim vse sile neba za en beli božič. pa imam zgleda utopične želje. danes pa sem tudi uradno praznično depresivna. eh, bžpekpgjasćp!

2.) ob sedmih zvečer se na soboto da najti gospoda, ki urinira na glavni železniški postaji zunaj zraven mcdonald'sa. sej razumem, stric, lepo je, da prostata štima, ampak nekaj metrov stran je zastojn wc (da ne omenjam še faktorja ljudske množice)!

3.) v čem je smisel "pridem takoj" listkov, če pa potem teta prihaja absolutno predolgo?!?

4.) dve odrasli (em...no ja) ženski nista sposobni pojesti dveh velkih pomfrijev iz mcdonald'sa. kam gre ta svet?

5.) božiček mi je povedal, da je v trgovini midas razstavljen ferrari. (tole se blazno dobro bere in je do zadnje pike resničen dogodek!)

6.) ali je kdo na železniški postaji v celju videl tir št. 2?!?

7

1.) ko sem bila stara nekje okoli 15 let sem mamo vprašala, če bom kdaj tako velika kot ona (op.a.: 170 cm). pa mi je kar direktno odgovorila, da najbrž ne. od takrat naprej si nesmrtno prizadevam zrasti še za tista presneta 2 cm (in se vedno postavljam na razne kamne ali višje stole).

2.) če grem kam dalj za nekaj časa ali pa če pojde nekdo od domačih, me je blazno strah raznih abtomobilskih, letalskih itd. nesreč, v katerih bi se domačim kaj zgodilo. nek tak iracionalen strah me popade, da se ne bomo več videli. če pojdemo kam skupaj, pa smo v moji trdi betici invincible. naddružina.

3.) kakšna šala (ne dobesedno vic, zafrkancija pač) me zna tako zabavati, da jo teram in teram dokler vsem ostalim že zdavnaj ni več smešna. pa še ne odneham.

4.) še ena perfekcionistka tukaj (zdej nas jepa menda že za cel klub!) škoda le, ker znam zato zakomplicirati najenostavnejše stvari.

5.) zelo težko gledam, ko nekdo piše "nevem" in "nebi" namesto "ne vem" in "ne bi". rečem sicer nič, ker se tolažim, da ima to avtor za svojo umetniško svobodo (tako nekako kot moje omiljene male začetnice :P), v mislih pa skoraj uničim space button s tipkanjem!

6.) obožujem malce bolj starinske slovenske besede: bojda, zategadelj, dasiravno, inu... ne znam pojasnit, nekam romantično se mi zdi.

7.) imam težave z bloki in blokci. doma imam že celo zbirko, v službi po novem pravtako. problem pa nastane, ker so mi novi čisto prelepi, da bi vanje pisala.

dobro, večinoma ste kar že vsi potagani, tako da naj nadaljujeta še bashi in migrena, če pa kdo ni zaznamovan, pa mu tudi dovoljujem povedati kaj več o svojih veličastnih sedmih (ja če nisem jst prijazen človek!) :)

p.s.: why is 6 afraid of 7? because 7, 8, 9! :D

just another manic monday ali mamma needs new shoes!

zjutraj te zbudi budilka. prvi delovni dan v novem, svežem tednu. zunaj dežuje in občasno te z neba nekdo z bliskavico slika, da poskočiš od strahu in mimoidoči mislijo, da si čuden. v službi (zopet) ugotoviš, da ljudje, ki so ti dopovedovali, kako se mudi, sedaj sami zamujajo. in da se spet drugi ljudje znajo na najbolj neprimeren način vtikati v stvari, ki se jih res ne tičejo.

potem pa... fast forward na večer: hitro zmečeš vase nekaj med malico in večerjo (glasujem za novo besedo v sskj: mačerja ali večica, izbor prepuščam profesionalcem) in pojdeš na jazz balet. pojdeš se ogrevat in raztezovat in gledat v ogromno ogledalo in se smejat in... plesat. in naenkrat ponedeljek postane najlepši dan.

p.s.: nekje vmes bi še ene škorenjce stlačila, prosim :)

zasvojena sem...

s še eno (ne, nikoli jih ni dovolj - tako nekako je kot s čokolado) nanizano. in sicer .. taram! (fanfare, če kdo dvomi): s kaliforniciranjem (a.k.a. californication). n., te popolnopma razumem, tole je super! prvi del se mi je zdel povprečen, a zadosti dober, da sem gledala dalje. in gledala... in gledala... in menda razvila mini zatreskanost v hanka, ki - mimogrede - z lahkoto ubeži podobi foxa mulderja in se prelevi v dobrega slabega dečka (slabi deček je tukaj pomensko mišljen bolj kot frajer, ne kot dejansko hudoben moški). zadevo bi sicer težko gledala skupaj z atijem, kot je bila navada za dosjeje x (way too much boobies :)), jo pa absolutno priporočam. dobri dialogi so zmešani z nezastarelimi (oz. ne že tisočkrat slišanimi) šalami in predstavljeni na način, da ti tistih 28 minut (evo, tole je pa slabost serije: prekratka je!) mine kot bi trenil. in že gledaš naslednji del...

p.s.: ha, pa mi je dejansko uspelo napisat nekaj o seriji ne da bi izdala vsebino :)

RIP emo :(

i'm gonna tell mummy: »i met 6 lovely ladies!«

oz. v mojem primeru 5, saj sebe menda (!!! ekhmotemrajšinebidebatiraliekhm) že poznam. in moram povedat, da ste ful luštne in simpatične in če slučajno kdo misli, da so internetna srečanja leglo geekov... naj kar ostane pri tej misli, ker je očitno neodprt (in mu najbrž tudi donat mg ne bi pomanag) in kaj naj s takimi :).

poleg tega sem med bložkom v sklopu kampanje učimo se za življenje! izvedela marsikaj novega. npr., da je danes v mariboru fuzbal SIR:SLO (kjer trenutno – citiram komentatorja – še ni nobenega gola). ali da je slovenjia res mala. in da se pluginom po slovensko reče vtičnik. In da je zemanta zakon, ker smo dobile ultrakul značke inu nalepke. pa da ne pozabim: strawbery margarita pitcher rules! (vsakršno namigovanje na alkoholizem zanikam!)

p.s.: v domačem častitljivem (beri: nekje iz leta 60 prejšnjega stoletja) slovarju sem našla, da se glisti po angleško dejansko reče worm ! (oni očitno ne razlikujejo po spolu, nazadnjaki!)

p.s.s.: nekako mi je ratalo komolec zdrgnit do podkožja. nm, ne vem, kak naj to komentiram? (slovnično je najbrž tule pika, ampak vprašaj se čustveno bolj ujema.)

dilema:

če ne veš, ali bi rajši jedel malinove ali mangove mafine, naredi oboje! pa še enega kombiniranega!

p.s.: ugotovila sem, da za vikend dobesedno rabim peči sladke zadevščine, sicer ni vse v najlepšem redu. ali si lahko zasvojen s peko?!?

p.s.s.: barve so čudne, ker fotič obupno rabi nove baterije. zato bi se mu na tem mesu rada zahvalila, da je zdržal še tole mučenje :)

p.s.s.s.: nekako mi je uspelo skuhati pol kile riža. za eno osebo. a je kdo lačen? :)

jesenski blues, ki to ni

minila je postpoletna depresivnost in prehajam v fazo pričakovanja veselega decembra in lučk in ljudske norišnice in kuhanega vina. in vmes uživam jesen in njen vonj in se spominjam, kaj mi je prinesla, ko sem bila mlajša... tako nekako kot proustove magdalenice. in čeprav mi način pisanja (takrat?) ni pasal, ga trenutno popolnoma razumem. in lepo mi je.

2 pomembni zadevi:

1.) a je res tako težko pravilno dozirati parfum? razumem, da imamo različne okuse in vsem ne bo dišalo enako, ampak če že moraš izbrati sladki parfum, ga doziraj tako, da mi ne bo slabo, če sedim zraven tebe v koloseju. brrr!

2.) pozerka z zgornje slike je mango sunshine in je moj prvi poskus izdelave sladice iz manga. moram reči, da sem precej zadovoljna z izidom, moj želodec takisto. izboljšavi za naslednjič sta le: svež mango (tokrat nisem imela potrpljenja čakati reveže, da dozorijo) in dodatek penine (ali kakega nepenečega se belega vina, še nisem prepričana).

kje je jesenski hlad?

moja malenkost ima namreč novo jaknico in čeveljce za stestirat!


p.s.: če najprej sanjaš o tem, da pestuješ (tujega!!!) otroka in je on navdušen nad tabo, potem pa še (tuj!!!) otrok v trgovini pokaža nate in reče "mama", to nič ne pomeni, kajne?!?

back in black

tako, krajši izobraževalni obisk švice je za mano. priznam, da še nisem bila tako živčna ob odhodu. poplava letalskih nesreč človeka pač ne more pustiti popolnoma hladnega. pa je bil na koncu let šolski in sledeči vlak do sekunde točen. tematika je bila zanimiva, čeprav mi ne bi škodil predhodni kratki tečaj o poslovnem svetu, ljudje super, z nastanitvijo in hrano pa so nas prav nesramno razvajali. škoda, ker je bilo vsega konec ko sem se ravno dobro navadila, ampak hej: bojda je zabavo treba zapustiti na vrhuncu :) sedaj pa me čaka delovni (v bistvu kar z velkim D) september, ki se bo najbrž nadaljeval v oktober, tako da grem brskat za res učinkovitimi kavami :)

ultra

sem imela ultrašoping dan: kupila sem si ultraluštno jopco, ultrasvetlečo umazano roza boršo in ultraširoke kavbojke. za povrh pa sem jih še poplahnila z ultradobrim smoothiejem :)

malo nostalgije

včeraj sem strokovno ugotovila, da že dolgo nisem pekla, pa sem zavihala rokave in se spravila v kuhinjo. očitno me je dajala nostalgija, kajti odločila sem se za rižev narastek. ko sem bila majhna (ok, manjša, 167, 5 ni ravno neka višina :)), sem to dostikrat jedla v vrtcu ali šoli. med puberteto (ki, roko na srce, očitno tudi še ni povsem za mano :)), sem ga hodila jest v en lokaček, po imenu nostalgija (kako pomenljivo, a ne :)). potem pa je vse skupaj zamrlo in stopilo v pozabo. do včeraj.


recept gre nekako takole:
zavremo 1 l rahlo osoljenega mleka in notri vsujemo 200g riža, predhodno opranega z vročo vodo. kuhamo ga na malem ognju okoli 20 min z občasnim mešanjem in nato ohladimo. not naribamo lupinico 1 limone, dodamo še 1 vanili sladkor in okoli 50g surovega masla.
med hlajenjem pipravimo jajca: ločimo rumenjake in beljake 4 jajc. rumenjake zmiksamo s 4 žlicami sladkorja. not vmešamo ohlajen riž z dodatki. lahko dodamo še malo pecilnega praška ter razno sadje, od rozin do jabolk.
rumenjake zmiksamo v sneg in jim dodamo 4 žlice sladkorja v prahu. to primešamo preostali masi in takoj vlijemo v namaščen in pomokan (ali podrobtinčen) pekač. pečemo okoli 30 min na 180°C.
postrežemo ga posutega s sladkorjem v prahu in prelitega z malinovcem (z marmelado enostavno ni pravi).



p.s.: a ni čudno, koliko ljudi ne mara rozin v sladicah?!?
p.s.s.: slika je zgolj simbolična :)

zadeva: prošnja

če me kličete in vas ne poznam, se prosim predstavite p-o-č-a-s-i. blazno zoprn je namreč občutek, ko se nekaj zmeniš, pa pravzaprav ne veš, s kom. in še bolj zoprn ta, ko prosiš osebo, če se ponovno predstavi, ta pa to naredi s tonom "kakosibilapovršnasplohmenisiposlušala". hvala!

mogoče če si želim RES močno...

nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo! nočem it jutri v službo!

jutro je najlepši del dneva.

če vstaneš ob 5h zjutraj (za nevedne: ja, to je dejansko PRED sončnim vzhodom) in si v roku pol ure že na poti, vidiš naše glavno mesto v popolnoma drugačni luči. cesta je prazna, slišijo se ptički, na ulicah skoraj nikogar... in potem je tu tista lepa jutranja svetloba. ki skupaj s sončnim vzhodom prinaša dih prebujanja. ja, lepo je bilo.


p.s.: ampak take lepote so za 1x na leto, preostalih 364(5) dni raje dalj spim :)

malo mešano na žaru, part III:

- ko sem oni dan stopila z avtobusa in se je z neba še posebej močno ulil dež, me je prešinilo, da je bil šofer jutranjega avtobusa pravzaprav užaljen, ker sem ga prosila, če lahko še nekoga počaka. (nekako sem bolj navajena takih, ki speljejo če posebno hitro, če vidijo nekoga teči.)
- v švico grem konec avgusta!!!
- do morja me loči le še 1 teden!
- dejstvo pod tretjo zaporedno alinejo občutno vpliva na mojo delovno produktivnost :)
- res ne maram neurejenosti, tega, da ne veš pri čem si, občutka, da ti ne bo zneslo in boš s tem nekoga (po domače povedano) zajebal. očitno bi morala res biti večji težak (inštrukcije zaželjene :)).

nagradno vprašanje 2

veliko govorim. marsikdo bi rekel, da preveč. ne razumem pa, zakaj potem ne morem s takšno lahkoto povedati stvari, ki bi jih res morala. zakaj zablokiram?

zbiram ideje

ok, stvar je taka: v kratkem času me čakata 2 poroki, malce kasneje pa še ena. gre za prijateljice in posledično ni več mami zadolžena za darilo :) zdej me pa zanima, kaj se vse lahko kupuje za poroke, pa da ni ravno nekaj za v kuhinjo (beri: likalnik, mikser...), skratka da je malo bolj izvirno. eno super idejo za eno deklico sicer mam, ampak darilo ni za oči javnosti (mogoče še za bodočega moža ne :D), tako da bo to mogoče ena postranska zadevica. izkušeni, razsvetlite me!

nagradno vprašanje:

2 človeka, po možnosti z odprtima dežnikoma, si gresta nasproti po razmeroma ozki poti. če se ne bosta želela ravno zaleteti, se bo moral vsaj en umaknit. kdo se umakne?
odgovor: jaz. čisto vsakič! pa naj bo drug človek stara mamca ali najstnica v prekratki bundi z zlato torbico. če se slučajno zgodi, da se ne morem umaknit, pa dobim od nasporoti hodeče osebe dozo zavijanja z očmi. ah, a nismo ljudje fajn :)

restless

tole je beseda, ki mi prva pade na pamet, če kdo omeni the great gatsby-ja. takrat mi je šel na živce tako on, kot to, da je bil restless. zadnje čase pa se (pre)pogosto lahko poistovetim z njim. nekaj me daje. nekaj je v zraku. in najraje bi privlekla z najvišje police v omari svoj 60 l rukzak in jo mahnila. imena krajev in držav imam na koncu jezika. ampak takoalitako niso važni. jep, i need a break!

ne razumem nekaterih

takle najlepši samojed (ljubkovalno mesojed, moj TM in upam nekoč tudi pesek :)) je danes nesrečno sedel privezan pred pošto med nalivom, med tem ko je njegov lastnik/-ca šel/-a v h&m/müller/mcdonald's/ipd. res ne razumem: če pelješ psa na sprehod, pelji psa na sprehod. ne pa da ga privezanega puščaš na dežju, med tem ko imaš pomembnejše opravke.

bablz se vrača!

iz asocializma, to je. izpit je mimo, komentirala ne bom, upam na najbolje, realno pa vem bolje :)

naravnost moram pa delit z nekom, da na kanalu a ob 17h popoldan zopet vrtijo la femme nikita! sodeč po imbd-ju mineva že 11. leto od prvega predvajanja v sloveniji (hm, kot da bi brala govor na neki državno slovesnost :)) in kar se mene tiče, je bila ljubezen na prvi pogled (in moj ati se strinja :)). serija je ravno prava mešanica napetosti in akcije in spletk s ščepcem ljubezni, morda celo erotike, nikita je ipak čedna in zaradi vpliva vloge enostavno ne morem zanikati seksapilnosti michaela. tako da če mi te dni slučajno kdaj rata iz službe prit do 5h, veste kje bom :)

maram:

(čisto preveč ubogam glisto :))

- lindt, milko, cadburry, rafaello, ferrero, griotte, ledene kocke, mikado čokoladne palčke, kinder surprise, snickers crunchies, snickers navadno, twix, mars, kitekat peanut, mond (ja, to dejansko še obstaja), bacci, bajadere, walkers maslene kekse + domače pecivo, ki nima maslenih krem. (to je bilo potrebno opravit, drugače bi sladkarije tlačila v vsako alinejo.)

- johnnyja. (no, sej še zdaleč ni edini, ampak je pa na 1. mestu.)

- skorjo samo na domačem kruhu. (tako, ki hrusta.)

- nanizanke. (mislim, da to meji celo na obsesijo, ampak res sem težko dolgo pri miru na enem mesu, nanizanke so pa krajše :blush:)

- pihat regrat lučke v ničhudegasluteče bližnje. (in potem, ko se oni jezijo, se jaz smejem :evil:)

- pihat milne mehurčke čez balkon, da jih sosedovi otroci pokajo. (in jih potem skušam odpihnit na njim najmanj dosegljiva mesta :blush:)

- pokat prste. (in ja, vem, da ni zdravo in da je grozno in oh in sploh, ampak pašeee... :P)

ali bo poldi odkril bombo? ali bo to povedal hrabremu mišku? ali bo hrabri mišek znova rešil svet? ali bo bubbles podaljšala seznama (ne)maram? to in še več in naslednji epizodi hrabrega miška!

ne maram:

- če me ljudje ne poslušajo, ko imam prav. (že vem, zakaj tako govorim, jebemtiš, upoštevaj to! motim pa se tako ali tako ne :P)
- če me ljudje prosijo za nasvet, pa ga potem niti ne pretehtajo. (saj ga ni treba upoštevati, če se ti ne zdi pameten, ampak vsaj premisli, no, namesto da še vedno lajnaš le svoje!)
- plesat v dvoje. (to sem trpela le v oš, da sem se lahko stiskala h kakšnemu cukru, sicer pa mi to res ne gre. na valeti sem se celo s fotkotom skregala, ker ni hotel ubogati mojih korakov :))
- če ljudje ne sprejmejo "ne" za odgovor. (jap, včasih se tudi meni ne da ven :) in 2x me lahko vprašaš. ko pa to storiš že 50-tič, ni več simpatično.)
- če je pod ponudbo za kosilo napisano "sladica", dobim pa sadje. (v takem primeru bi ničhudegaslutečo pomarančo najraje komu zatlačila tja, kamor sonce ne posije!)
- vsiljivih prodajalk. (če bom rabila pomoč, bom že vprašala.)
- če mi kaj ne gre. (tako preprosto, a tako resnično :))



p.s.: naslednjič pa kategorija "maram", če mi bo le uspelo ne začeti vsake alineje z vrsto sladice :)

malo mešano na žaru, part II:

- končno bila v trgovinah in si kupila klasične superstarke: crne sa 3 crtama :)

- pustimo ob strani dejstva, da kar sem ostalega probala, mi nikakor ni stalo. ostajam optimistična, da bom še letos našla vse jakne in majice in hlače, ki jih potrebujem!

- ej, katka, mesojedka mi bo cvetela! je v enem tednu pognala več kot 10 cm dolgo steblo z zametkom cveta!

- nič več predavanj in seminarjev do vsaj oktobra! samo še izpit, pa bo.

- ugotovitev tedna: delat z mačkom (pa ne tistim, ta kosmatim) je izziv :)

zasuta z delom ali kaj je narobe z vozniki avtobusov

zadnje čase sem popolnoma zasuta z delom, o smiselnosti le-tega pa raje ne bi, ker ta teden ne kaže nič bolje :) poleg laboratorijskega dela, vaj za nadebudno mladino in pouka za mene, malo-starejšo-in-ne-več-tako-nadebudno-mladino, sem čez vikend še zasebna negovalka. dečko je namreč imel operacijo kolena z nekaj pooperacijskimi zapleti in je ta vikend končno prišel iz bolnice. jasno ga je sedaj potrebno razvajati in ker me lez teden ni v njegovem domačem kraju, je to moja naloga čez vikend. pa ne da se pritožujem - sem preveč vesela, da je končno doma - samo počasi bi si že rada kupila kake čeveljce, jakno ali dve, pa zalogo kratkih majčk je tudi potrebno dopolnit... ah, so many things, so little time :)

ampak očitno nisem čisto brez lastnega življenja, namreč še vedno imam dovolj časa, da opazim (ja, en izmed mojih hobijev je firbcanje :)), kako avtobus noče odpret vrat mladeniču, ki je tekel kot strela s kovčkom in torbo čez cesto. ker avtobus je pač že zapeljal 1 m čez mejo postaje in tam avtobus vendar ne odpira vrat! in to kljub temu, da po tem ta isti avtobus vsaj še 3 minute stoji na istem mestu, ker ima na semaforju rdečo luč! pa to ni edina takšna situacija. včasih tudi kakšna stara mamca priteče (no, ja :)) in ji šofer prav nalašč spelje! ne vem no, sadizem milejše sorte bi se temu lahko reklo.

pa da ne boste mislili, da so vsi enaki: včasih te kakšni počakajo ob najbolj nepočakljivih (i feel like a toporišič today :)) trenutkih. zato naj zaključim z besedami "naj koklja brcne vse milo sadistične voznike, počakljivim pa naj nakloni čim manj čudakov".

preblisk dneva

od nekdaj imam navado, da gledam vremensko napoved. tudi če naslednji dan nikamor ne grem hočem vedet, kakšna je napoved. tudi če se dejansko stanje potem ne ujema z napovedjo hočem vedet, kakšna je napoved. you get the picture. (pa dejstvo, da mam očitno rada kontrolo, tudi če je iluzorna :)) zato me res, RES moti, ko mi tv napovedovalec/-alka s svojo ritjo zakriva tisti težko pričakovani oblaček in stopije nad ljubljano. zakaj dejansko mora biti oseba, ki napoveduje vreme, prisotna v kadru? glas lahko posnamejo posebej.

p.s.: pa da ne bi kdo napisal, da lahko na netu pogledam napoved. to ni isto :)

sanjski dopust

zelo rada bi napisala, da je na tej slikci moja malenkost in da je bila slikana v teh dneh. ampak pač nimam take grede poletne oprave! (dejstvo, da sem bila za knjigami in ne na rajski plaži pa zanemarimo :))

mešano na žaru:

- včerej sem vidla ferrarija, na hitrco bi lahko bil podoben testarosi. in dan je bil lepši :)
- danes se nisem spravla iz postelje do 11! jutro je res najlepši del dneva, sploh če ga lahko prespiš :)
- spet je prišel čas učenja. no, če zanemarimo, da se bojda celo življenje učimo.
- začel se je big brother 2. spet me bo postalo strah glede na to, kakšni ljudje hodijo po svetu. in 60-letnikom (al kolko je oni gačanovič star) ne pašejo zlajnani perverzno-seksualni vici. tudi na kanalu a ne.
- stavka scenaristov mi je čisto zajebala (pardon my frencs) ritual gledanja nanizank. i want my house!
- kaj narediš, ko moraš biti ob istem času na dveh različnih mestih?

domače sladice, diplome in pomivalni stroj

1.) ne glede na to, da absolutno obožujem domače sladice in da mi jih je v veselje peči, jih imam počasi dovolj. tiramisu, babičino pecivo z jabolki, čokoladna rulada, sadna rulada, malinovi mafini, čokoladni mafini... sej bi lahko odprla slaščičarno! tako da jim do nadaljnjega (hm, do vikenda :)) pravim: stop!

2.) danes sem dobila obvestilo o podelitvi diplome. smešno, ampak trenutno so mi takšne slovesnosti samo odveč. diplomirala sem pol leta nazaj, tistega finega občutka pa tudi ni več (je zbledel pod težo realnega življenja :)). ampak da ne bom le negativna: tokrat imam legalen razlog (beri: izgovor) za kupit si kaj čednega :P

3.) saj vem, da so naši dedki in babice pa tudi mame in ati (pa celo mi v otroštvu) posodo pomivali na roko, samo ko enkrat občutiš luksuz pomivalnega stroja, se ti njegovo ne-delovanje zdi vesoljna katastrofa! bo treba sprobat novi pril (al je zdej jar bolj moderen?)!

po 4 letih čakanja...

...sem ga le spet dočakala. hepi brzdej tu mi!!!

p.s.: eno predčasno darilo sem že dobila, ko sem imela včerej razgled na hukića :P

meet cederik:

nisem nevemkakšen pliš-freak, ampak tale me je tako milo gledal, da sem ga mogla vzet s sabo :)

modrost dneva

ko enkrat spantomimiziraš (moj TM, da smo si na jasnem) besedno zvezo "digitalna fotopomnoževalka" in jo tvoja skupina dejansko ugane, vse ostalo postane lažje. :)

murphy je prasica!

danes bi mogla na primorsko, na fešto s "ta novimi" sošolci, da zalijemo prvi podiplomski izpit. in kaj se zgodi? včerej zvečer pridem domov in najprej zakuham na 38°C. pa si mislim: ni šans! malo paracetamola, vitamina c, medu in čajčkov, ornk spanec, pa bo! in je bilo! samo ne kar sem hotela: že od pozne noči (ali zgodnjega jutra, kakor pač želite definirati) je moj najboljši prijatelj wc školjka, tesno pa ji sledi zelena barva lastnega obraza. in če se vam vse skupaj zdi znano, naj vam pojasnim: takole zadevščino sem že dajala čez približno 2 meseca nazaj. kaka je verjetnost?!? murphy me ima res rad in ker mi za valentinovo ni nič prinesel, se sedaj več kot očitno poskuša oddolžit. HIVPIVIHB dosjgv9dhvcsaqx aš9fijsđšž, m!!!

gremo na eno pijačo!

taka vabila se nikoli ne končajo pri eni pijači :) naš včerajšnji maraton je trajal kar poln delovni čas! pa je bilo super: na koncu smo ostale 3 frajle in odšle strašit v kmš. girls just wanna have fun!

in po spančno-pomanjkljivi (ja, to je zdej beseda :P) noči gre bablz še smučat! za en dan sem bila atijeva punčka in se pustila peljati na krvavec. navkljub OGROMNEMU številu avtov na parkiriščih do gužve na smučiščih sploh ni prihajalo. tudi sonce je zelo korektno opravljalo svoje poslanstvo in moje nove smučarske hlače in rokavičke so se super obnesle. vsekakor pa razmišljam o nakupu čelade, ker dokler so okoli vozijo mali 5-letni norci, ki sploh ne znajo gledat okoli sebe, svet ni varen!

p.s.: a veste, da ima tudi mehiški čips rok trajanja in ta očitno sploh ni dolg!

utrgan cvet

ne, ne gre za nič pokvarjenega (žal? :)). gre le za to, da se je v petek zgodil še en prvič v mojem življenju: obisk cvetličarne. tematika je bila v sklopu free friday night-a 70/80 disco, funky, soul z enournim koncertom executivz. super muzika in vzdušje + mnogo bolj skuliran folk kot v kakem kmš-ju + ogrooomno hudih dečkov = super petkov izkupiček. če temu prištejemo še obvezen burek in izlet do zbilj (don't ask :)), pa je bil petkov večer naravnost popoln! še povezava, če koga mika obisk: http://www.tntevents.net/mediapark.php

p.s.: posebna zahvala gre dečku v belem in njegovemu spešl plesu, en strok česna pa laurence-fishburne-v-matrici-lool-a-like-u, pred katerim smo vsake toliko bežale :)

kaj pa če...

takole objet prileten parček je danes šel pred nama po stopnicah na železniški postaji.

citat leta :)

we both cherrish her virginity. that's why we both agreed i only put it in her but.

vir: nanizanka tabloid (angl. dirt), 1 sezona, 6 del

damn!

pa kaj je s tem januarjem 2008? a gre lahko tolko ljudi naenkrat? in še kar ni konec...
počivaj v miru, heath. (bil) si moj najljubši avstralec.

http://24ur.com/naslovnica/ekskluziv/ekspres/20080123_3115576_g3115581.php
http://www.imdb.com/name/nm0005132/

dovolj!!!

nisem med najdebelejšimi ljudmi na svetu. taka sem že od nekdaj, na tako sem se navadila, in človek bi pričakoval, da se bodo tudi drugi. ampak ne, zakaj bi? če pa je veliko lažje dajat pripombe na račun suhosti in človeka označevati za anoreksičnega (zdravljenje lastnih kompleksov?).

NE, nisem anoreksična. JA, normalno jem. NE, ne hujšam. JA, jem vse po vrsti (še posebej ogromno sladkarij). in NE, delat se norca iz anoreksije ni več smešno. JA, dost vas mam!!!

absolutely fabulous!

prekinjam svoje prekletstvo o kupovanju neznižanih izdelkov na razprodajah!

prečni prerez

Najprej novo leto:

- mrzlo, megleno, ognjemeta se jasno ni videlo, moje omiljene big foot mame tudi nisem praktično nič slišala. ampak (yes, there's a but :)) šampanjec in kanapejčki so bili pa božanski!

Potem sedanjost:

- bolna. prvič v tem letu me je dobil prehlad, kihala že dolgo nisem tolikokrat, sinusi so tak ali tak zabasani, grlo oboleva, glava pa prav nič ne zaostaja. pa pojdi tak delat/študirat, če zmoreš!
- ko se začnejo razprodaje, je 90% verjetnost, da si bo moja malenkost kupila nekaj, kar ni na znižanju. letos so to superduper pičke rokavičke. smučarske, črne, mehke inu tople reuschice z metuljčki in rožicami na notranji strani. ah, love is in the air :)

- večina artiklov v trgovinah me dolgočasi in na splošno nimam več veselja do shoppinga. em, same sebe me je strah :)

In še prihodnost:

- najbrž ne bo nič z enotedenskim smučanjem. namreč premaknili bomo izpit. po eni strani super, ker se bom vsaj imela čas naučit, po drugi strani pa bi takooo rada smučala...