nedelja, 20. december 2009

livigno

- pravljična podolgovata vasica skrita med hribi
- prostrane bele planjave - snega za izvoz
- škripanje skibuck na snegu
- sem že omenila sneg?
- testiranje smučarskih sposobnosti z novo čelado - sedi, 5!
- kupovanje parfumov pri -25°C in kljub temperaturi pešačenje nazaj v apartma
- ogrevana tla v kopalnici, ki vas ljubim, ogrevana tla v kopalnici
- hočem nazaj na dopust!!!

ponedeljek, 26. oktober 2009

THE Ugg Boots

ugg boots sale

tile šolenci so mi bili sprva obupno grdi, potem pa sem napravila usodno napako in jih nataknila na eno izmed svojih prelestnih nožic. ta vonj in ta mehkoba! ok, šalo na stran, res so ultraudobni, od njihovega nakupa me loči le cena :)

ponedeljek, 19. oktober 2009

diskretni namigi, česa NE početi na avtobusu:

- jesti sendviča s poli salamo. ja, saj je dober, ampak ne na zatohlem in rukajočem avtobusu.

- z mobilnim telefonom na ves glas predvajati cece itd. in tukaj še ne morem dodati, da je sicer ta muzika meni všečna :D (no, šalo na stran, gre za posiljevanje ljudi z bilokatero glasbo.)

- če si stara mamca vzdihovati in jadikovati (po možnosti o nevzgojeni mladini) pred 3. stolom na desni strani, na katerem sedi neka mladež, ko pa je nekaj metrov stran posajen še vsaj en prosti stol.

- če si mladež zadesti 2 sedeža s tem, da na enega posadič velecenjeno zadnjico, na drugega pa njeno veličanstvo: torbo. relvica je že tako zgulena, da ji nekaj minut na tleh gotovo ne bo škodilo.

- če si stara mamca zašprintat na avtobus, da boš ja prva, potem pa se celo večnost motovilit okoli šoferja, ker pravzaprav težko hodiš pa še urbane ne najdeš. drastično zmanjša pretočnost avtobusa.

- če si mladež svinjati preostalih stolov s svojimi pozerskimi in umazanimi supergami. enkrat bi morala takemu vezalke na supergah skupaj zavezat :)

- najbolj pa odsvetujem sedenje za sedežih pri prehodu in nonšalantno buljenje čez okno, ko se avtobus napolni kot pločevinka s sardelami. da se ja ne bo kdo usedel zraven.

nedelja, 04. oktober 2009

blazno pomembno opažanje

video

jesen se nadaljuje s prvim pečenim kostanjem letos in ko že n-tič poslušam you're so vain (naslov pesmi popolnoma naključen :)) me prešine, da se še nisem dovolj považila, da nimam več izpitov! takšnih čisto faksovskih, seveda, življenjskih bo takoalitako najbrž še mnogo. /jazst zavzdihne...

nedelja, 06. september 2009

včeraj sem začutila jesen.

pa ne le zaradi naglega padca temperatur in ljudi, oblečenih v tople jakne. nek poseben vonj je v zraku. in pomislila sem, kako je pravzaprav vse lepo načrtovano: veselila sem se poletja, rada imam poletje. ampak temperature nad 30° so prijetne (vsaj v mestu) le toliko časa. in tako se mi ni težko posloviti. veselim se pisanega listja in kostanja, kuhanega vina, nestrpno pričakujem prvi sneg in kljub nekajletnemu razočaranju si še vedo potihem želim sneg prav na božič. ja, mati narava zna.

četrtek, 16. julij 2009

just don't.

ne mi govorit, kaj naj čutim. ne mi govorit, kaj naj mislim. ne mi govorit kaj naj bom. ne mi govorit, kaj naj delam. in kaj je prav in kaj brez veze.
sem nervozna, tečna, živčna. in žalostna. in nepotrpežljiva. in vsega imam že zdavnaj vrh glave.
rabim dopust.
potem bom spet nazaj v svojem normalnem stanju. obljubim. samo mir mi dajte, da še teh nekaj dni izcimim iz sebe zadnjo kapljico.
rabim dopust.

nedelja, 14. junij 2009

in dublin's fair city...

where the girls (khm, boys :)) are so pretty...
in se pije najboljši guinness...
in so ulice preplavljene z ljudmi rdečkastih las, pegic in navihanih pogledov...
in nihče ne upošteva semaforjev, pa kljub temu ni kaosa...
in se domačini ob prvih znakih sonca oblečejo kot bi bili v tropih, čeprav zunaj brije mrzel veter...
in se da vsak večer v področju temple bar poplesavati ob tradicionalni irski glasbi...
in imajo hiše raznobarvna vrata, da pijani možje ponoči lažje najdejo dom...
in je bilo lepo...

četrtek, 04. junij 2009

david carradine

i am caine. i will help you. no more. RIP.

sobota, 23. maj 2009

malo mešano na žaru

ker že dolgo ni bilo. in ker sem po drugi strani prejšnjo nedeljo to jedla za kosilo. in je bilo tako dobro, da sem se komaj premaknila par 100 m domov. torej:
- moj načrt tekanja je od velike noči lepo potekal. vsaj enkrat na teden sem se spravila k aktivnosti. potem pa je prišel en (1!) dan dežja in mi uničil sistem. posledično je bila nova doza aktivnosti na vrsti šele danes. kako neznosto je postalo dihanje zaradi vročine v tem kratkem času!
- muhe me imajo enostavno rade. ko sem poleti sama doma, dobim začasno spremljevalko (resno, sledi mi iz sobe v sobo kot bi bila zdresirana!). ko se vozim s kolesom, se zaletavajo vame. ko grem tekat, okupirajo moje oko. kaj to pove o moji malenkosti, če je vsem dobro znano, kam grejo muhe najraje?!?
- kamorkoli grem danes, zavoham crkovino. nekaj gnilega je v deželi nedanski?
- nisem se udeležila niti ene zadeve v sklopu majskih iger. katastrofa! n. me že kaznovala tako, da nas moram drugo leto vse zvleči na otvoritev :)
- dolgo planirani obisk koncerta velikonoge mame je z večinskim deležem padel v vodo. na tem mestu bi se zahvalila fantiču, ki me je vseeno peljal pred križanke, tako da sem ujela nekaj komadov. plus, dobila sva nek ultrakul energijski napitek brez mehurčkov :P
- v službi je gužva neznosna. zato še vedno iščem način, kako preskočit čas nekje do konca julija, ampak tako, da so vse dolžnosti (tudi prijetne) opravljene. anybody?

ponedeljek, 27. april 2009

skorajoda tomu cruisu ali neprimerno priznanje

odkar se je tom cruise pokatieholmesav in v prostem času začel jesti posteljice, mi kot osebnost ni več ravno simpatičen. ampak dajte mi njegove (predvsem starejše) filme, pa sem kot otrok, ki je ugotovil, da je prenehalo deževati in se gre lahko nazaj ven igrat. cocktail, days of thunder, rain man, interview with the vampire, jerry maguire, top gun... i want some more! in ja, priznam, da me je za tale zapis navdahnil the firm včeraj, ki mi ni pustil it spat pred drugo uro :)


p.s.: ja, tudi všeč mi je bil kljub temu, da je visok ravno toliko kot moja malenkost :)

sobota, 28. marec 2009

sobota, ki te ljubim, sobota.

spanje, ki se zavleče v pozno dopoldne.
užitek ob srebanju vroče črne kave.
walkers masleni keksi.
posedanje na balkonu in prisluškovanje otroški igri.
še seminarska naloga se mi zdi danes manj nadležna.
sobota, ki te ljubim, sobota.


sobota, 28. februar 2009

rojstni dan, ki to ni

v enem majhnem trenutku iz danes na jutri naj bi se zopet postarala. pa se bom tudi kaj spametovala? bodimo realni: najbrž ne (sploh pa je težko postati pametnejši, če si že ob rojstvu pojedel vso pamet sveta :)).
in moja ne-rojstnodnevna želja? da bi si malo večkrat lahko oddahnila (predvsem sama od sebe :)).

nedelja, 15. februar 2009

naj pojasnim...

bil je lep sončen dan. žarki so jo premamili na prvo letošnjo zunanjo rekreacijo. za začetek je tekaške ambicije postavila na stran in se odločila za rolerje. ugotovitve? čeprav je zunaj pomladni sonček, so temperature še vedno zimske. povzročajo predvsem obilno čiščenje nosu, solzenje očk in boleča ušesa. naj torej pojasnim: če je kdo ugledal dečvo na rolerjih, ki je izgledala, kot da je sredi najhujšega joka zaradi življenjske katastrofe, nič bat! to je bila le moja malenkost, ki se je naučila, da prva lastovka še ne prinese pomladi in se ji še nekaj časa ni treba počutit krivo, če se ne gre ven rekreirat :P

nedelja, 25. januar 2009

zimske radosti

smešno je, ko po enem tednu sneženja, hlada, zimske opreme in kurjave na poti domov čez primorsko zavohaš pomlad. razveseliš se je kot mali otrok, čeprav (domnevno) odrasel glas v tebi govori, da je januarja še prezgodaj za kaj takega. nehaj pričakovati, ker boš razočaran. in ko se voziš vedno bližje doma ugotoviš, da je imel glas prav.
pa ne me narobe razumet: 1 teden smučarskega dopusta se blazno prileže. nikjer ne delajo boljših vročih čokolad kot ravno na smučiščih. in super se je spustiti s hriba in s polno silo drveti, skoraj leteti. če pa si pri vsem tem še zaljubljen v svoje najlepšejše smuči in te ponoči nekdo stiska, je paket popoln.
aaaampak: sedaj sem se naužila zimskih radosti in hočem pomlad! zato grem za en teden še malo na primorsko čez mejo. in če že ne bo vroče in sončno, bo vsaj topleje. pa za trenutek preskočimo dejstvo, da grem tja takoalitako delat :)

nedelja, 11. januar 2009

hvala

nekako imam občutek, da ljudje več (in lažje?) pišej(m)o o slabih stvareh, o tem, kako s(m)o ga nasrkali (objave o tem, kako radi imaj(m)o naše ljubote in dragote so seveda izvzete :)). zato so tokrat na vrsti zahvale. pa ne tiste klasične "hvalamamikersimikupilarafaellote", ampak bolj take, ki kažejo, da znaj(m)o biti tudi do neznancev prijazni.

torej:
- hvala avtobusnemu šoferju, ki počaka, ko ga lovim
- hvala teti na mobitelu, ki pokliče vse ljubljanske podružnice, če imajo nokio 5220 v zeleni barvi (žal je ni bilo, ampak namen šteje)
- hvala gospej pred mano v vrsti na blagajni, ki me spusti, ko vidi, da imam le sir in čokolado
- hvala vsem tistim snowbordarjem, ki se ne razmontirajo ravno kjerkoli na smučišču
- hvala neznanemu vozniku, ki dejansko ustavi, ko želim čez cesto, a lahko le nemočno stojim na pločniku (ok, patetičnost te alineje si skoraj zasluži oskarja :))
- hvala gospodični, ki mi sama ponudi robček, ko vidi, da je na wc-ju zmanjkalo papirja.