maram:

(čisto preveč ubogam glisto :))

- lindt, milko, cadburry, rafaello, ferrero, griotte, ledene kocke, mikado čokoladne palčke, kinder surprise, snickers crunchies, snickers navadno, twix, mars, kitekat peanut, mond (ja, to dejansko še obstaja), bacci, bajadere, walkers maslene kekse + domače pecivo, ki nima maslenih krem. (to je bilo potrebno opravit, drugače bi sladkarije tlačila v vsako alinejo.)

- johnnyja. (no, sej še zdaleč ni edini, ampak je pa na 1. mestu.)

- skorjo samo na domačem kruhu. (tako, ki hrusta.)

- nanizanke. (mislim, da to meji celo na obsesijo, ampak res sem težko dolgo pri miru na enem mesu, nanizanke so pa krajše :blush:)

- pihat regrat lučke v ničhudegasluteče bližnje. (in potem, ko se oni jezijo, se jaz smejem :evil:)

- pihat milne mehurčke čez balkon, da jih sosedovi otroci pokajo. (in jih potem skušam odpihnit na njim najmanj dosegljiva mesta :blush:)

- pokat prste. (in ja, vem, da ni zdravo in da je grozno in oh in sploh, ampak pašeee... :P)

ali bo poldi odkril bombo? ali bo to povedal hrabremu mišku? ali bo hrabri mišek znova rešil svet? ali bo bubbles podaljšala seznama (ne)maram? to in še več in naslednji epizodi hrabrega miška!

ne maram:

- če me ljudje ne poslušajo, ko imam prav. (že vem, zakaj tako govorim, jebemtiš, upoštevaj to! motim pa se tako ali tako ne :P)
- če me ljudje prosijo za nasvet, pa ga potem niti ne pretehtajo. (saj ga ni treba upoštevati, če se ti ne zdi pameten, ampak vsaj premisli, no, namesto da še vedno lajnaš le svoje!)
- plesat v dvoje. (to sem trpela le v oš, da sem se lahko stiskala h kakšnemu cukru, sicer pa mi to res ne gre. na valeti sem se celo s fotkotom skregala, ker ni hotel ubogati mojih korakov :))
- če ljudje ne sprejmejo "ne" za odgovor. (jap, včasih se tudi meni ne da ven :) in 2x me lahko vprašaš. ko pa to storiš že 50-tič, ni več simpatično.)
- če je pod ponudbo za kosilo napisano "sladica", dobim pa sadje. (v takem primeru bi ničhudegaslutečo pomarančo najraje komu zatlačila tja, kamor sonce ne posije!)
- vsiljivih prodajalk. (če bom rabila pomoč, bom že vprašala.)
- če mi kaj ne gre. (tako preprosto, a tako resnično :))



p.s.: naslednjič pa kategorija "maram", če mi bo le uspelo ne začeti vsake alineje z vrsto sladice :)

malo mešano na žaru, part II:

- končno bila v trgovinah in si kupila klasične superstarke: crne sa 3 crtama :)

- pustimo ob strani dejstva, da kar sem ostalega probala, mi nikakor ni stalo. ostajam optimistična, da bom še letos našla vse jakne in majice in hlače, ki jih potrebujem!

- ej, katka, mesojedka mi bo cvetela! je v enem tednu pognala več kot 10 cm dolgo steblo z zametkom cveta!

- nič več predavanj in seminarjev do vsaj oktobra! samo še izpit, pa bo.

- ugotovitev tedna: delat z mačkom (pa ne tistim, ta kosmatim) je izziv :)

zasuta z delom ali kaj je narobe z vozniki avtobusov

zadnje čase sem popolnoma zasuta z delom, o smiselnosti le-tega pa raje ne bi, ker ta teden ne kaže nič bolje :) poleg laboratorijskega dela, vaj za nadebudno mladino in pouka za mene, malo-starejšo-in-ne-več-tako-nadebudno-mladino, sem čez vikend še zasebna negovalka. dečko je namreč imel operacijo kolena z nekaj pooperacijskimi zapleti in je ta vikend končno prišel iz bolnice. jasno ga je sedaj potrebno razvajati in ker me lez teden ni v njegovem domačem kraju, je to moja naloga čez vikend. pa ne da se pritožujem - sem preveč vesela, da je končno doma - samo počasi bi si že rada kupila kake čeveljce, jakno ali dve, pa zalogo kratkih majčk je tudi potrebno dopolnit... ah, so many things, so little time :)

ampak očitno nisem čisto brez lastnega življenja, namreč še vedno imam dovolj časa, da opazim (ja, en izmed mojih hobijev je firbcanje :)), kako avtobus noče odpret vrat mladeniču, ki je tekel kot strela s kovčkom in torbo čez cesto. ker avtobus je pač že zapeljal 1 m čez mejo postaje in tam avtobus vendar ne odpira vrat! in to kljub temu, da po tem ta isti avtobus vsaj še 3 minute stoji na istem mestu, ker ima na semaforju rdečo luč! pa to ni edina takšna situacija. včasih tudi kakšna stara mamca priteče (no, ja :)) in ji šofer prav nalašč spelje! ne vem no, sadizem milejše sorte bi se temu lahko reklo.

pa da ne boste mislili, da so vsi enaki: včasih te kakšni počakajo ob najbolj nepočakljivih (i feel like a toporišič today :)) trenutkih. zato naj zaključim z besedami "naj koklja brcne vse milo sadistične voznike, počakljivim pa naj nakloni čim manj čudakov".