včeraj sem začutila jesen.

pa ne le zaradi naglega padca temperatur in ljudi, oblečenih v tople jakne. nek poseben vonj je v zraku. in pomislila sem, kako je pravzaprav vse lepo načrtovano: veselila sem se poletja, rada imam poletje. ampak temperature nad 30° so prijetne (vsaj v mestu) le toliko časa. in tako se mi ni težko posloviti. veselim se pisanega listja in kostanja, kuhanega vina, nestrpno pričakujem prvi sneg in kljub nekajletnemu razočaranju si še vedo potihem želim sneg prav na božič. ja, mati narava zna.

just don't.

ne mi govorit, kaj naj čutim. ne mi govorit, kaj naj mislim. ne mi govorit kaj naj bom. ne mi govorit, kaj naj delam. in kaj je prav in kaj brez veze.

sem nervozna, tečna, živčna. in žalostna. in nepotrpežljiva. in vsega imam že zdavnaj vrh glave.

rabim dopust.

potem bom spet nazaj v svojem normalnem stanju. obljubim. samo mir mi dajte, da še teh nekaj dni izcimim iz sebe zadnjo kapljico.

rabim dopust.

in dublin's fair city...

where the girls (khm, boys :)) are so pretty...
in se pije najboljši guinness...
in so ulice preplavljene z ljudmi rdečkastih las, pegic in navihanih pogledov...
in nihče ne upošteva semaforjev, pa kljub temu ni kaosa...
in se domačini ob prvih znakih sonca oblečejo kot bi bili v tropih, čeprav zunaj brije mrzel veter...
in se da vsak večer v področju temple bar poplesavati ob tradicionalni irski glasbi...
in imajo hiše raznobarvna vrata, da pijani možje ponoči lažje najdejo dom...
in je bilo lepo...

david carradine

i am caine. i will help you. no more. RIP.

malo mešano na žaru

ker že dolgo ni bilo. in ker sem po drugi strani prejšnjo nedeljo to jedla za kosilo. in je bilo tako dobro, da sem se komaj premaknila par 100 m domov. torej:
- moj načrt tekanja je od velike noči lepo potekal. vsaj enkrat na teden sem se spravila k aktivnosti. potem pa je prišel en (1!) dan dežja in mi uničil sistem. posledično je bila nova doza aktivnosti na vrsti šele danes. kako neznosto je postalo dihanje zaradi vročine v tem kratkem času!
- muhe me imajo enostavno rade. ko sem poleti sama doma, dobim začasno spremljevalko (resno, sledi mi iz sobe v sobo kot bi bila zdresirana!). ko se vozim s kolesom, se zaletavajo vame. ko grem tekat, okupirajo moje oko. kaj to pove o moji malenkosti, če je vsem dobro znano, kam grejo muhe najraje?!?
- kamorkoli grem danes, zavoham crkovino. nekaj gnilega je v deželi nedanski?
- nisem se udeležila niti ene zadeve v sklopu majskih iger. katastrofa! n. me že kaznovala tako, da nas moram drugo leto vse zvleči na otvoritev :)
- dolgo planirani obisk koncerta velikonoge mame je z večinskim deležem padel v vodo. na tem mestu bi se zahvalila fantiču, ki me je vseeno peljal pred križanke, tako da sem ujela nekaj komadov. plus, dobila sva nek ultrakul energijski napitek brez mehurčkov :P
- v službi je gužva neznosna. zato še vedno iščem način, kako preskočit čas nekje do konca julija, ampak tako, da so vse dolžnosti (tudi prijetne) opravljene. anybody?

skorajoda tomu cruisu ali neprimerno priznanje

odkar se je tom cruise pokatieholmesav in v prostem času začel jesti posteljice, mi kot osebnost ni več ravno simpatičen. ampak dajte mi njegove (predvsem starejše) filme, pa sem kot otrok, ki je ugotovil, da je prenehalo deževati in se gre lahko nazaj ven igrat. cocktail, days of thunder, rain man, interview with the vampire, jerry maguire, top gun... i want some more! in ja, priznam, da me je za tale zapis navdahnil the firm včeraj, ki mi ni pustil it spat pred drugo uro :)


p.s.: ja, tudi všeč mi je bil kljub temu, da je visok ravno toliko kot moja malenkost :)

sobota, ki te ljubim, sobota.

spanje, ki se zavleče v pozno dopoldne.

užitek ob srebanju vroče črne kave.

walkers masleni keksi.

posedanje na balkonu in prisluškovanje otroški igri.

še seminarska naloga se mi zdi danes manj nadležna.

sobota, ki te ljubim, sobota.