zasvojena sem...

s še eno (ne, nikoli jih ni dovolj - tako nekako je kot s čokolado) nanizano. in sicer .. taram! (fanfare, če kdo dvomi): s kaliforniciranjem (a.k.a. californication). n., te popolnopma razumem, tole je super! prvi del se mi je zdel povprečen, a zadosti dober, da sem gledala dalje. in gledala... in gledala... in menda razvila mini zatreskanost v hanka, ki - mimogrede - z lahkoto ubeži podobi foxa mulderja in se prelevi v dobrega slabega dečka (slabi deček je tukaj pomensko mišljen bolj kot frajer, ne kot dejansko hudoben moški). zadevo bi sicer težko gledala skupaj z atijem, kot je bila navada za dosjeje x (way too much boobies :)), jo pa absolutno priporočam. dobri dialogi so zmešani z nezastarelimi (oz. ne že tisočkrat slišanimi) šalami in predstavljeni na način, da ti tistih 28 minut (evo, tole je pa slabost serije: prekratka je!) mine kot bi trenil. in že gledaš naslednji del...

p.s.: ha, pa mi je dejansko uspelo napisat nekaj o seriji ne da bi izdala vsebino :)

RIP emo :(

i'm gonna tell mummy: »i met 6 lovely ladies!«

oz. v mojem primeru 5, saj sebe menda (!!! ekhmotemrajšinebidebatiraliekhm) že poznam. in moram povedat, da ste ful luštne in simpatične in če slučajno kdo misli, da so internetna srečanja leglo geekov... naj kar ostane pri tej misli, ker je očitno neodprt (in mu najbrž tudi donat mg ne bi pomanag) in kaj naj s takimi :).

poleg tega sem med bložkom v sklopu kampanje učimo se za življenje! izvedela marsikaj novega. npr., da je danes v mariboru fuzbal SIR:SLO (kjer trenutno – citiram komentatorja – še ni nobenega gola). ali da je slovenjia res mala. in da se pluginom po slovensko reče vtičnik. In da je zemanta zakon, ker smo dobile ultrakul značke inu nalepke. pa da ne pozabim: strawbery margarita pitcher rules! (vsakršno namigovanje na alkoholizem zanikam!)

p.s.: v domačem častitljivem (beri: nekje iz leta 60 prejšnjega stoletja) slovarju sem našla, da se glisti po angleško dejansko reče worm ! (oni očitno ne razlikujejo po spolu, nazadnjaki!)

p.s.s.: nekako mi je ratalo komolec zdrgnit do podkožja. nm, ne vem, kak naj to komentiram? (slovnično je najbrž tule pika, ampak vprašaj se čustveno bolj ujema.)

dilema:

če ne veš, ali bi rajši jedel malinove ali mangove mafine, naredi oboje! pa še enega kombiniranega!

p.s.: ugotovila sem, da za vikend dobesedno rabim peči sladke zadevščine, sicer ni vse v najlepšem redu. ali si lahko zasvojen s peko?!?

p.s.s.: barve so čudne, ker fotič obupno rabi nove baterije. zato bi se mu na tem mesu rada zahvalila, da je zdržal še tole mučenje :)

p.s.s.s.: nekako mi je uspelo skuhati pol kile riža. za eno osebo. a je kdo lačen? :)

jesenski blues, ki to ni

minila je postpoletna depresivnost in prehajam v fazo pričakovanja veselega decembra in lučk in ljudske norišnice in kuhanega vina. in vmes uživam jesen in njen vonj in se spominjam, kaj mi je prinesla, ko sem bila mlajša... tako nekako kot proustove magdalenice. in čeprav mi način pisanja (takrat?) ni pasal, ga trenutno popolnoma razumem. in lepo mi je.

2 pomembni zadevi:

1.) a je res tako težko pravilno dozirati parfum? razumem, da imamo različne okuse in vsem ne bo dišalo enako, ampak če že moraš izbrati sladki parfum, ga doziraj tako, da mi ne bo slabo, če sedim zraven tebe v koloseju. brrr!

2.) pozerka z zgornje slike je mango sunshine in je moj prvi poskus izdelave sladice iz manga. moram reči, da sem precej zadovoljna z izidom, moj želodec takisto. izboljšavi za naslednjič sta le: svež mango (tokrat nisem imela potrpljenja čakati reveže, da dozorijo) in dodatek penine (ali kakega nepenečega se belega vina, še nisem prepričana).

kje je jesenski hlad?

moja malenkost ima namreč novo jaknico in čeveljce za stestirat!


p.s.: če najprej sanjaš o tem, da pestuješ (tujega!!!) otroka in je on navdušen nad tabo, potem pa še (tuj!!!) otrok v trgovini pokaža nate in reče "mama", to nič ne pomeni, kajne?!?