malo mešano na žaru

ker že dolgo ni bilo. in ker sem po drugi strani prejšnjo nedeljo to jedla za kosilo. in je bilo tako dobro, da sem se komaj premaknila par 100 m domov. torej:
- moj načrt tekanja je od velike noči lepo potekal. vsaj enkrat na teden sem se spravila k aktivnosti. potem pa je prišel en (1!) dan dežja in mi uničil sistem. posledično je bila nova doza aktivnosti na vrsti šele danes. kako neznosto je postalo dihanje zaradi vročine v tem kratkem času!
- muhe me imajo enostavno rade. ko sem poleti sama doma, dobim začasno spremljevalko (resno, sledi mi iz sobe v sobo kot bi bila zdresirana!). ko se vozim s kolesom, se zaletavajo vame. ko grem tekat, okupirajo moje oko. kaj to pove o moji malenkosti, če je vsem dobro znano, kam grejo muhe najraje?!?
- kamorkoli grem danes, zavoham crkovino. nekaj gnilega je v deželi nedanski?
- nisem se udeležila niti ene zadeve v sklopu majskih iger. katastrofa! n. me že kaznovala tako, da nas moram drugo leto vse zvleči na otvoritev :)
- dolgo planirani obisk koncerta velikonoge mame je z večinskim deležem padel v vodo. na tem mestu bi se zahvalila fantiču, ki me je vseeno peljal pred križanke, tako da sem ujela nekaj komadov. plus, dobila sva nek ultrakul energijski napitek brez mehurčkov :P
- v službi je gužva neznosna. zato še vedno iščem način, kako preskočit čas nekje do konca julija, ampak tako, da so vse dolžnosti (tudi prijetne) opravljene. anybody?

skorajoda tomu cruisu ali neprimerno priznanje

odkar se je tom cruise pokatieholmesav in v prostem času začel jesti posteljice, mi kot osebnost ni več ravno simpatičen. ampak dajte mi njegove (predvsem starejše) filme, pa sem kot otrok, ki je ugotovil, da je prenehalo deževati in se gre lahko nazaj ven igrat. cocktail, days of thunder, rain man, interview with the vampire, jerry maguire, top gun... i want some more! in ja, priznam, da me je za tale zapis navdahnil the firm včeraj, ki mi ni pustil it spat pred drugo uro :)


p.s.: ja, tudi všeč mi je bil kljub temu, da je visok ravno toliko kot moja malenkost :)

sobota, ki te ljubim, sobota.

spanje, ki se zavleče v pozno dopoldne.

užitek ob srebanju vroče črne kave.

walkers masleni keksi.

posedanje na balkonu in prisluškovanje otroški igri.

še seminarska naloga se mi zdi danes manj nadležna.

sobota, ki te ljubim, sobota.

rojstni dan, ki to ni

v enem majhnem trenutku iz danes na jutri naj bi se zopet postarala. pa se bom tudi kaj spametovala? bodimo realni: najbrž ne (sploh pa je težko postati pametnejši, če si že ob rojstvu pojedel vso pamet sveta :)).

in moja ne-rojstnodnevna želja? da bi si malo večkrat lahko oddahnila (predvsem sama od sebe :)).

naj pojasnim...

bil je lep sončen dan. žarki so jo premamili na prvo letošnjo zunanjo rekreacijo. za začetek je tekaške ambicije postavila na stran in se odločila za rolerje. ugotovitve? čeprav je zunaj pomladni sonček, so temperature še vedno zimske. povzročajo predvsem obilno čiščenje nosu, solzenje očk in boleča ušesa. naj torej pojasnim: če je kdo ugledal dečvo na rolerjih, ki je izgledala, kot da je sredi najhujšega joka zaradi življenjske katastrofe, nič bat! to je bila le moja malenkost, ki se je naučila, da prva lastovka še ne prinese pomladi in se ji še nekaj časa ni treba počutit krivo, če se ne gre ven rekreirat :P

zimske radosti

smešno je, ko po enem tednu sneženja, hlada, zimske opreme in kurjave na poti domov čez primorsko zavohaš pomlad. razveseliš se je kot mali otrok, čeprav (domnevno) odrasel glas v tebi govori, da je januarja še prezgodaj za kaj takega. nehaj pričakovati, ker boš razočaran. in ko se voziš vedno bližje doma ugotoviš, da je imel glas prav.
pa ne me narobe razumet: 1 teden smučarskega dopusta se blazno prileže. nikjer ne delajo boljših vročih čokolad kot ravno na smučiščih. in super se je spustiti s hriba in s polno silo drveti, skoraj leteti. če pa si pri vsem tem še zaljubljen v svoje najlepšejše smuči in te ponoči nekdo stiska, je paket popoln.
aaaampak: sedaj sem se naužila zimskih radosti in hočem pomlad! zato grem za en teden še malo na primorsko čez mejo. in če že ne bo vroče in sončno, bo vsaj topleje. pa za trenutek preskočimo dejstvo, da grem tja takoalitako delat :)

hvala

nekako imam občutek, da ljudje več (in lažje?) pišej(m)o o slabih stvareh, o tem, kako s(m)o ga nasrkali (objave o tem, kako radi imaj(m)o naše ljubote in dragote so seveda izvzete :)). zato so tokrat na vrsti zahvale. pa ne tiste klasične "hvalamamikersimikupilarafaellote", ampak bolj take, ki kažejo, da znaj(m)o biti tudi do neznancev prijazni.

torej:
- hvala avtobusnemu šoferju, ki počaka, ko ga lovim
- hvala teti na mobitelu, ki pokliče vse ljubljanske podružnice, če imajo nokio 5220 v zeleni barvi (žal je ni bilo, ampak namen šteje)

- hvala gospej pred mano v vrsti na blagajni, ki me spusti, ko vidi, da imam le sir in čokolado

- hvala vsem tistim snowbordarjem, ki se ne razmontirajo ravno kjerkoli na smučišču

- hvala neznanemu vozniku, ki dejansko ustavi, ko želim čez cesto, a lahko le nemočno stojim na pločniku (ok, patetičnost te alineje si skoraj zasluži oskarja :))

- hvala gospodični, ki mi sama ponudi robček, ko vidi, da je na wc-ju zmanjkalo papirja.