naj pojasnim...

bil je lep sončen dan. žarki so jo premamili na prvo letošnjo zunanjo rekreacijo. za začetek je tekaške ambicije postavila na stran in se odločila za rolerje. ugotovitve? čeprav je zunaj pomladni sonček, so temperature še vedno zimske. povzročajo predvsem obilno čiščenje nosu, solzenje očk in boleča ušesa. naj torej pojasnim: če je kdo ugledal dečvo na rolerjih, ki je izgledala, kot da je sredi najhujšega joka zaradi življenjske katastrofe, nič bat! to je bila le moja malenkost, ki se je naučila, da prva lastovka še ne prinese pomladi in se ji še nekaj časa ni treba počutit krivo, če se ne gre ven rekreirat :P

zimske radosti

smešno je, ko po enem tednu sneženja, hlada, zimske opreme in kurjave na poti domov čez primorsko zavohaš pomlad. razveseliš se je kot mali otrok, čeprav (domnevno) odrasel glas v tebi govori, da je januarja še prezgodaj za kaj takega. nehaj pričakovati, ker boš razočaran. in ko se voziš vedno bližje doma ugotoviš, da je imel glas prav.
pa ne me narobe razumet: 1 teden smučarskega dopusta se blazno prileže. nikjer ne delajo boljših vročih čokolad kot ravno na smučiščih. in super se je spustiti s hriba in s polno silo drveti, skoraj leteti. če pa si pri vsem tem še zaljubljen v svoje najlepšejše smuči in te ponoči nekdo stiska, je paket popoln.
aaaampak: sedaj sem se naužila zimskih radosti in hočem pomlad! zato grem za en teden še malo na primorsko čez mejo. in če že ne bo vroče in sončno, bo vsaj topleje. pa za trenutek preskočimo dejstvo, da grem tja takoalitako delat :)

hvala

nekako imam občutek, da ljudje več (in lažje?) pišej(m)o o slabih stvareh, o tem, kako s(m)o ga nasrkali (objave o tem, kako radi imaj(m)o naše ljubote in dragote so seveda izvzete :)). zato so tokrat na vrsti zahvale. pa ne tiste klasične "hvalamamikersimikupilarafaellote", ampak bolj take, ki kažejo, da znaj(m)o biti tudi do neznancev prijazni.

torej:
- hvala avtobusnemu šoferju, ki počaka, ko ga lovim
- hvala teti na mobitelu, ki pokliče vse ljubljanske podružnice, če imajo nokio 5220 v zeleni barvi (žal je ni bilo, ampak namen šteje)

- hvala gospej pred mano v vrsti na blagajni, ki me spusti, ko vidi, da imam le sir in čokolado

- hvala vsem tistim snowbordarjem, ki se ne razmontirajo ravno kjerkoli na smučišču

- hvala neznanemu vozniku, ki dejansko ustavi, ko želim čez cesto, a lahko le nemočno stojim na pločniku (ok, patetičnost te alineje si skoraj zasluži oskarja :))

- hvala gospodični, ki mi sama ponudi robček, ko vidi, da je na wc-ju zmanjkalo papirja.

dirndl über alles!

z dečkom sva med prazniki na hitro skočila do münchna. oz. minkna, po naše. kar tako, pogledat nemške lučke, v šoping, na pivce. ker nisem ravno talent za dolge objave, vam za novo leto podarjam nekaj utrinkov (a ne, kok sem jst dobra :)):

1.) multinacionalnost

na angleško zastavljeno vprašanje, če veljajo za popust v deutsches museum tudi slovenske študentske izkaznice, ker mednarodnih pač nisva imela, dekle pogleda najprej izkaznici, nato naju in reče: "pa šta da kažem: ču te propustiti ali ne?"

2.) wc

v biergartnu na wc-ju moja malenkost suvereno želi odkorakati skozi desna vrata, ko za sabo zasliši: "mädchen, mädchen!" misleč, da so toalete za plačat se obrne in le opazi, da je hotela na moški wc. po nesreči, prisežem... :)

3.) odvisnost

dan, moje ime je bablz in sem body shop odvisnik. tole pa je že na meji skrajnosti! primer: nisem se mogla odločit med breskovim in granatnojabolčnim maslom za telo. pa sem vzela oba. pa še magovega za zraven. (in dečko me je pri tem še spodbujal!!!)

4.) erotika

v sex shopu je na vhodu stal varnostnik, ki me je dejansko vprašal po starosti! in kaj naredim? pozabim, koliko sem stara in že rečem, da sem "einundzwan... (malo morgen!) em, vierundzwanzig!" sicer se je le nasmejal in me spustil naprej, a v njegovem pogledu sem strokovno prebrala: no da vidimo, kako se bo tu not znašla 16-letnica. :)

5.) bratwurst

na železniški postaji imajo odlične klobasice! še kar ne prebolim dejstva, da sem bila preveč sita za svojo porcijo. (in tudi tega ne, da sva tolikokrat raje jedla v mcdonald'su. ampak zato je kriva njihova nagradna igra, kjer sva skoraj, SKORAJ zadela laptop. ah ja...)

6.) starbucks

če ima mesto tele kavice, bom gotovo vsaj 2x dnevno tam. nisem jaz kriva, če pa imajo poleg kave še ultradobre čokoladno-karamelne rjavčke (op.a.: brownies), mafine (op.a.: muffins), mangovo-pasijonkine ledene napitke... mljask!!!

7.) nemščina

včasih sem jo imela za grd jezik. danes mi je všeč. in nadvse žal mi je, da po 11 letih učenja komaj znam kaj povedati. zato sem preveč ponosna nase, če se za številko adidask (ki jih je sicer zmanjkalo, ampak upamje umre zadnje) zmenim po njihovo. in me oni dejansko razumejo :)

8.) diskretna okrašenost s preprostimi lučkami, ki deluje uglajeno-pravljično. mraz. veliko hoje. popevanje schnappi, das kleine krokodil sredi centra. mraz. čudivita gotska mestna hiša. srhljivo prazne ulice, a nabiti polni nakupovalni centri v središču mesta. mraz. in sumljivo preveč trgovin z dirndli.

malo mešano na žaru ali kam je izginil tir št. 2?

1.) praznično razpoloženje zadnjih dni (službene zabave, rojstni dnevi, babji žuri) me je držalo pokonci, da nisem padla v globoko depresijo zaradi pomanjkanja snega. zadnjih par let že prosim vse sile neba za en beli božič. pa imam zgleda utopične želje. danes pa sem tudi uradno praznično depresivna. eh, bžpekpgjasćp!

2.) ob sedmih zvečer se na soboto da najti gospoda, ki urinira na glavni železniški postaji zunaj zraven mcdonald'sa. sej razumem, stric, lepo je, da prostata štima, ampak nekaj metrov stran je zastojn wc (da ne omenjam še faktorja ljudske množice)!

3.) v čem je smisel "pridem takoj" listkov, če pa potem teta prihaja absolutno predolgo?!?

4.) dve odrasli (em...no ja) ženski nista sposobni pojesti dveh velkih pomfrijev iz mcdonald'sa. kam gre ta svet?

5.) božiček mi je povedal, da je v trgovini midas razstavljen ferrari. (tole se blazno dobro bere in je do zadnje pike resničen dogodek!)

6.) ali je kdo na železniški postaji v celju videl tir št. 2?!?

7

1.) ko sem bila stara nekje okoli 15 let sem mamo vprašala, če bom kdaj tako velika kot ona (op.a.: 170 cm). pa mi je kar direktno odgovorila, da najbrž ne. od takrat naprej si nesmrtno prizadevam zrasti še za tista presneta 2 cm (in se vedno postavljam na razne kamne ali višje stole).

2.) če grem kam dalj za nekaj časa ali pa če pojde nekdo od domačih, me je blazno strah raznih abtomobilskih, letalskih itd. nesreč, v katerih bi se domačim kaj zgodilo. nek tak iracionalen strah me popade, da se ne bomo več videli. če pojdemo kam skupaj, pa smo v moji trdi betici invincible. naddružina.

3.) kakšna šala (ne dobesedno vic, zafrkancija pač) me zna tako zabavati, da jo teram in teram dokler vsem ostalim že zdavnaj ni več smešna. pa še ne odneham.

4.) še ena perfekcionistka tukaj (zdej nas jepa menda že za cel klub!) škoda le, ker znam zato zakomplicirati najenostavnejše stvari.

5.) zelo težko gledam, ko nekdo piše "nevem" in "nebi" namesto "ne vem" in "ne bi". rečem sicer nič, ker se tolažim, da ima to avtor za svojo umetniško svobodo (tako nekako kot moje omiljene male začetnice :P), v mislih pa skoraj uničim space button s tipkanjem!

6.) obožujem malce bolj starinske slovenske besede: bojda, zategadelj, dasiravno, inu... ne znam pojasnit, nekam romantično se mi zdi.

7.) imam težave z bloki in blokci. doma imam že celo zbirko, v službi po novem pravtako. problem pa nastane, ker so mi novi čisto prelepi, da bi vanje pisala.

dobro, večinoma ste kar že vsi potagani, tako da naj nadaljujeta še bashi in migrena, če pa kdo ni zaznamovan, pa mu tudi dovoljujem povedati kaj več o svojih veličastnih sedmih (ja če nisem jst prijazen človek!) :)

p.s.: why is 6 afraid of 7? because 7, 8, 9! :D

just another manic monday ali mamma needs new shoes!

zjutraj te zbudi budilka. prvi delovni dan v novem, svežem tednu. zunaj dežuje in občasno te z neba nekdo z bliskavico slika, da poskočiš od strahu in mimoidoči mislijo, da si čuden. v službi (zopet) ugotoviš, da ljudje, ki so ti dopovedovali, kako se mudi, sedaj sami zamujajo. in da se spet drugi ljudje znajo na najbolj neprimeren način vtikati v stvari, ki se jih res ne tičejo.

potem pa... fast forward na večer: hitro zmečeš vase nekaj med malico in večerjo (glasujem za novo besedo v sskj: mačerja ali večica, izbor prepuščam profesionalcem) in pojdeš na jazz balet. pojdeš se ogrevat in raztezovat in gledat v ogromno ogledalo in se smejat in... plesat. in naenkrat ponedeljek postane najlepši dan.

p.s.: nekje vmes bi še ene škorenjce stlačila, prosim :)